Grad Freudenberg
| Grad Freudenberg | |
|---|---|
 Grad Freudenberg – razvaline gradu | |
  Lega na zemljevidu Slovenije | |
| Splošni podatki | |
| Tip | grad |
| Arhitekturni slog | romanika |
| Lokacija | Brinjeva Gora nad Zrečami |
| Koordinati | 46°22′44″N 15°24′11″E / 46.37889°N 15.40306°E |
| Dokončano | začetek 13. stoletja |
| Porušeno | opuščen okoli 1500 |
| Naročnik | Rupert iz Zreč ? |
| Uprava | Freudenberški vitezi |
Grad Freudenberg | |
| Lega | Občina Zreče |
| RKD št. | 10349 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 18. 3. 2003 |
Grad Freudenberg (poslovenjeno grad Srečni hrib) (588 m) je bil zgrajen na strmem grebenu Brinjeve gore, severozahodno od romarske cerkve Matere božje tik nad kmetijo Podgrašek (Podgraischeg, 1825).[2][3] Ker je po 15. stoletju postopoma propadel, je le ime te kmetije nakazovalo, da je tu nekoč stal grad, o čemer je pravilno sklepal nekdanji zreški župnik Matija Karba.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Pozidan naj bi bil konec 12. stoletja ali na samem začetku 13. stoletja. Domneva se, da ga je dal pozidati Rupert iz Zreč, ki je bil prva priča v darilni pogodbi Otokarja iz Konjic, kar je zapisano v listini iz leta 1206, v kateri se tudi prvič pisno omeni kraj Zreče kot Reetsach. Poleg Ruperta, ki je naveden kot prva priča, so v listini kot priče omenjeni še Oton iz Radane vasi, Ortolf z Zbelovega in Markvard de Boseth (iz Maribora). Oton iz Radane vasi in Ortolf z Zbelovega sta bila najbrž oba gradiščana oz. ministeriala Konjiških. Sklepati smemo, da so približno v devetdesetih letih 12. stoletja Konjiški od krške škofije pridobili tudi posest na območju Zreč, ki so jo pred tem najbrž upravljali škofijski gradiščani iz (starejšega) gradu v Vitanju. Skoraj zagotovo so iz potrebe vitanjskega gospostva osamosvojenega dela posesti zgradili grad Freudenberg, ki je postal sedež novega gospostva.[4]
Po Zrečah poimenovani graščaki oziroma vitezi se po letu 1206 v listinah več ne omenjajo; namesto slovenskega imena Zreče (Reetsach) se za grad in njegove prebivalce pojavi nemško ime Freudenberch ali Freudenberg. Prvič zanseljivo v letu 1224, ko je omenjen Ortolf I. s Freudenberga (Ortolfus de Vreudenberch). Najverjetneje je bil sin omenjenega Ruperta iz Zreč in nečak omenjenega Otokarja s Konjic.[4]
Leta 1229 se ime Frevdenberch v listinah prvič pojavi kot oznaka za (grajsko) lokacijo.[4] Leta 1281 pa je beseda o gozdovih in sadovnjakih pod gradom Freudenberg v Zrečah (sub castro Vrevdenberch in Reschach) – takrat je grad v pisnih virih prvič izrecno izpričan. Naslednje omembe gradu so iz let: 1336 (vest Frewdenberg), 1360 (Vrawdenwerg), 1364 (vest Vreudenberch) in 1374 (castrum Frawdenberg). Te omembe dokazujejo, da je imel grad značaj utrjene fevdalne rezidence.[5]
Po skopih sledovih se ne da točno sklepati, kako velik in kakšen bi naj bil grad. Pričujoči tloris Stegenška je le približek nekoč morda mogočne stavbe. Grad se je imenoval po imenu kraja, ki bi naj izhajalo iz staronemške besede Freude, kar pomeni sreča ter -berg, kar pomeni hrib (Srečni hrib).[4]
Na gradu je 1. stoletje bival rod Freudenberških vitezov, ki so bili krški ministeriali. Verjetnejo so bili vsi potomci Ruperta iz Zreč. Zadnji Freudenberški Perchtolt – Bertold II., ki je bil najverjetneje vnuk ali pravnuk omenjenega Ortolfa I., se v listinah omenja do leta 1309. Z njim je moška linija rodu izumrla. Freudenberški so že pred izumrtjem rodu svoj grad zapravili, ker je že leta 1301 za grad v imenu krške škofije skrbel gradiščan nek Ottelin (Ottelinus castellanus de Freudenberch). Zadnji freudenberški vitez Bertold je bil poslednjič omenjen v listini iz 1309. leta.[5]
Grad so nato upravljali krški fevdniki, gospodje Helfenberški – Soteški, po Henriku I, ki je bil poročen z Vilburgo s Freudenberga, Viltuški od 1337, grofje Devinski od 1385 od 1401 pa so ga upravljali grofje Walsee.
Omeniti velja še listino iz leta 1375, ki sta jo zapečatila viltuški graščak in konjiški graščak Henrik. Pečat je zelo podoben pečatu graščaka Jurija, ki je tu bival v letih od 1377 do 1381 in je imel v svojem pečatu dva rastlinska lista, postavljena v obliko srca. Na osnovi tega pečata je zgodovinar Božo Otorepec razvil sedanji grb Občine Zreče.[6]
Med letoma 1437 in 1438 je bil (podobno grad Lušperk) Freudenberg s strani Celjskih knezov zaseden, ter opustošen. Leta 1465 je Freudenberg omenjen samo še kot gradišče z uradom (purgstall Freudenperg mitsambt dem ambt).[7] Okoli leta 1466 postane grad last deželnega glavarja, cesarja Friderika III.[8] Zadnjič se kot grad omenja še leta 1497 kot Freudenberg. Nato se v 16. stoletja omenja samo še freudenberški urad, kar kaže, da gradu v novem veku niso obnovili. Gradbeni material so med 15. in 18. stol. skoraj zagotovo porabili za gradnjo okoliških kmečkih domačij in treh cerkva. Vsekakor vsaj že v drugi polovici 18. stoletja ostanki gradu niso bili več posebno obsežni, saj na jožefinskem vojaškem zemljevidu niso označeni.[9] Prav tako o gradu ni sledu na franciscejskem katastru iz leta 1825.[2]
Brinjeva Gora pa lastnikom Freudenberga ni prinesla sreče. Po sicer skopih pisnih virih lahko sklepamo, da so vitezi svojo gospostvo zelo hitro zapravili, grad pa je bil v začetku novega veka razvaljen.[10] Zemljišče, na katerem je stal grad je pridobil kmet domačije Podgrašek. Leta 1825 je bil lastnik Josef Podgraischeg.[11]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10349«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- 1 2 »Habsburško cesarstvo - Katastrski zemljevidi (XIX. stoletje)«. maps.arcanum.com. Pridobljeno 1. novembra 2025.
- ↑ »Grad Freudenberg v Zrečah«. www.rogla-pohorje.si. Pridobljeno 12. januarja 2025.
- 1 2 3 4 Sapač, I. (2016), str. 11
- 1 2 Sapač, I. (2016), str. 12
- ↑ »Zreče - Grad Freudenberg«. Kidk. Pridobljeno 3. avgusta 2025.
- ↑ Sapač, I. (2016), str. 15
- ↑ Marn, Rudolf; Savnik, Roman; Ilešič, Svetozar; Trdan, Franc (1937). Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. str. 570. COBISS 17618945.
- ↑ »Innerösterreich (1784–1785) - Prva vojaška raziskava«. maps.arcanum.com. Pridobljeno 13. septembra 2025.
- ↑ »Kako na Brinjevo goro iz Zreč? - Očistimo naše gore«. www.ocistimogore.si. Pridobljeno 12. januarja 2025.
- ↑ »SI AS 177/C/F/C555/s/PS Seznam zemljiških parcel (Dokument)«. vac.sjas.gov.si. Pridobljeno 1. novembra 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Sapač, Igor (2016). Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri (PDF). Zreče: Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor. COBISS 88682497.
- Stegenšek, Avguštin (1909). Umetniški spomeniki Lavantinske škofije. Zv. 2, Konjiška dekanija. Maribor. COBISS 17588993.