Grad Kotor
| Grad Kotor | |
|---|---|
Kotor-grad | |
Kotor Varoš,  Bosna in Hercegovina | |
| Slika:KotorKV.jpg | |
  Grad Kotor | |
| Koordinati | 44°36′26″N 17°22′14″E / 44.60715024086088°N 17.370609700348716°E |
| Vrsta | grad ostrog |
| Informacije o nahajališču | |
| Odprto za javnost | Da |
| Stanje | Razvaline |
| Zgodovina nahajališča | |
| Zgrajeno | pred 1322 |
| V uporabi | do 1853 |
| Gradbeni materiali | kamen |
| Informacije o garniziji | |
| Prejšnji poveljniki | herceg Hrvoje Vukčić Hrvatinić, cetinska grofica Jelena Nelipčić, hrvaško-ogrski kralji Matija Korvin, Gazi Husrev-beg, Osmansko cesarstvo in njihova vojaška uprava, |
Grad Kotor ali Kotor-grad (Kotor tvrđava) je bil strateško zelo pomemben grad ali utrdba v srednjeveški Bosni iznad današnjega naselja Kotor v občini Kotor-Varoš. Nahajal se je v t.i. Spodnjih krajih, v župi Vrbanja.[1][2] V svoji prvotni obliki (katere ruševine obstajajo še danes) je bil v Kotorju stolp, nekoliko višje na grebenu nad reko Jakotino, in ječa (tik nad slapom). Stolp in ječa sta bila povezana z (prelomljenim) kamnitim stopniščem. V stolpu je bil do osvoboditve Kotor-Varoša leta 1945 zvon z impozantnim premerom: 5 m. [3]
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
Najzgodnejša omemba kraja Kotorja sega v začetek srednjega veka, zagotovo v 9. stoletje, saj je bil po zanesljivih virih pred tem "večkrat opustošen".[4] Podatek je vzet iz dela Baltazarja Splićanina, nedvomnega pisca, ki v povezavi z dogodki v 9. stoletju omenja bosansko kraljestvo in izvor imena današnjega mesta Kotor v Boki Kotorski, ki je bilo takrat, tako kot Risan, v obmejnem območju jugovzhodnega dela Kraljevine Bosne. Po takratnih virih so Ogri takrat pogosto vpadali v Bosansko kraljestvo in večkrat pustošili ozemlje bosanskega mesta Kotor, ki ga je Gerard Rudniger v drugi knjigi svoje "Geografije" označil kot Vesekatro, ki se nahaja v bližini Banja Luke. Pisni zgodovinski viri o nastanku gradu niso znani. Grad se v listinah prvič omenja leta 1382, ko je pripadal hercegu Hrvoju Vukčiću Hrvatiniću (* okoli 1350 - †1416). Leta 1412 je grad Kotor dobila v posest njegova žena Jelena Nelipčić kot jamstvo za izposojen denar, ki mu ga je dala. Kotor je še vedno ostal Hrvojeva najljubša destinacija, kjer je tudi umrl.
Kotor je kasneje postal del Banovine Jajce, Osmani pa so ga osvojili leta 1519 , to je 52 let po uradnem padcu Kraljevine Bosne leta 1463. Okupacijske sile so napredovale po dolini Vrbanje, najmočnejši odpor njihovemu nadaljnjemu napredovanju pa je nudila obramba Kororja v Bitki na Večićkem polju, po kateri so Osmani zelo hitro zavzeli Banjaluku, Srbac in Kobaš, Derventu ter celotno Posavino.
V času Osmanske vladavine je do leta 1838 je grad Kotor imel svojo garnizijo. Med avstrijsko okupacijo desnega brega Save je bila garnizija in uprava Kobaške kapetanije, ki je bila sodno pod jurisdikcijo Jajaške kapetanije, prenesena v Kotor. Zabeleženo je, da je bil leta 1833 v kotorski trdnjavi le en top. Ostanki Hrvojeve trdnjave so na začasnem seznamu narodnih spomenikov Bosne in Hercegovine.[5]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Kreševljaković H. (1953): Stari bosanski gradovi. Naše starine, I: 7—44.
- ↑ Pelidija E. (2002): Banjalučki boj iz 1737 - Uzroci i posljedice. El-Kalem, Sarajevo.
- ↑ Samardžija S. (1983): Četrnaesta srednjobosanska NOU brigada. Skupština opštine Prnjavor, Banja Luka.
- ↑ Orbin M. (1601). Regno degli Slavi hoggi corrottamente detti Schiavoni. Historia di Mavro Orbini raveseo Abbate Melitense. 3. Dalmatia, Croatia, Bosna, Servia & Bvulgaria / Kraljevstvo Slavena (prijevod iz 1968.). Pesaro/Beograd: Girolamo Concordia/Srpska književna zadruga.
- ↑ http://kons.gov.ba/main.php?id_struct=165&lang=1 Arhivirano 4 Mart 2016 na Wayback Machine..
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]