Nevers
Ta članek je treba posodobiti, ker so nekateri podatki, ki se nanašajo na novo upravno delitev Francije, zastareli. |
Nevers | |
|---|---|
| 46°59′33″N 3°9′24″E / 46.99250°N 3.15667°E | |
| Država | Francija |
| Regija | Burgundija-Franche-Comté |
| Departma | Nièvre |
| Okrožje | Nevers |
| Kanton | Nevers-Center Nevers-Jug Nevers-Sever Nevers-Vzhod |
| Interkomunaliteta | Aglomeracijska skupnost Nevers |
| Upravljanje | |
| • Župan (2001-2008) | Didier Boulaud |
| Površina 1 | 17,33 km2 |
| Prebivalstvo (1 januar 2023)[1] | 33.085 |
| • Gostota | 1.900 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
| • Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
| INSEE/Poštna številka | 58194 /58000 |
| Nadmorska višina | 167–238 m (povp. 180 m) |
| 1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. | |
Nevers je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Nièvre in glavno mesto nekdanje province Nivernais. Leta 1999 je mesto imelo 43.082 prebivalcev, 2022 pa 33.000.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Kraj leži ob zahodnem obrežju reke Loare in njenih pritokih Allier ter Nièvre. Skozenj poteka južni krak romarske poti v Santiago de Compostelo (Via Lemovicensis) z začetkom v Vézelayu.

Administracija
[uredi | uredi kodo]Nevers je sedež štirih kantonov:
- Kanton Nevers-Center (del občine Nevers),
- Kanton Nevers-Jug (del občine Nevers, občine Challuy, Marzy, Sermoise-sur-Loire),
- Kanton Nevers-Sever (del občine Nevers, občina Coulanges-lès-Nevers),
- Kanton Nevers-Vzhod (del občine Nevers, občina Saint-Éloi).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Decize, Dornes, Guérigny, Imphy, La Machine, Pougues-les-Eaux, Saint-Benin-d'Azy, Saint-Pierre-le-Moûtier, Saint-Saulge s 125.244 prebivalci.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Antični Noviodunum je bil kasneje preimenovan v Nebirnum. Konec 5. stoletja je postal sedež škofije. Grofija sega nazaj vsaj v začetek 10. stoletja. Za kratek čas v 14. stoletju je bil v Neversu tudi sedež Univerze, prenešen iz Orléansa.
Znamenitosti
[uredi | uredi kodo]Nevers je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- cerkev sv. Štefana iz konca 9. stoletja,
- gotska Neverska stolnica (14.-16. stoletje),
- Vojvodska palača (15.-16. stoletje),
- Slavolok zmage (18. stoletje).
Šport
[uredi | uredi kodo]Dobrih 15 kilometrov južno od Neversa leži dirkališče Circuit de Nevers Magny-Cours, ki je med letoma 1991 in 2008 redno gostilo dirke Formule 1 za Veliko nagrado Francije.
Pobratena mesta
[uredi | uredi kodo]- Charleville-Mézières (departma Ardennes),
- Curtea de Argeş (Romunija),
- Hammamet (Tunizija),
- Koblenz (Nemčija),
- Lund (Švedska),
- Mantova, Italija,
- Marbella (Španija),
- Minsk (Belorusija),
- Neubrandenburg (Nemčija),
- Saint-Albans (Združeno kraljestvo),
- Siedlce (Poljska),
- Sremska Mitrovica (Srbija),
- Stavroupoli (Grčija).
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- uradna stran (v francoščini)
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
