Jump to content

Modimo

Go tswa ko Wikipedia
Iziko Lydenburg Heads 2.JPG

Modimo (o o bitswang gape Molimo ka Sesotho sa Lesotho, mme o itsege gape a bitswa Mudzimu kgotsa Raluvhimba ka Sevenda[1]le uMlimo kgotsa Zimu ka puo ya Ndebele wa Borwa le wa Bokone) ke modimo wa mmopi, modimo o o kwa godimo le modimo wa legodimo mo tumelong ya setso ya batho ba Sotho-Tswana. le mafoko otlhe a a tswang mo go yone kwa bofelong a tswa mo tlhogong ya proto-Sotho-Tswana *mo- e e supang botho + *-dzimu "kwa godimo, kwa legodimong"[2]mme ka jalo Modimo o ka ranolwa go kaya "yo o kwa godimo" kgotsa "modimo wa legodimo" kgotsa "yo o kwa godimo" kgotsa "Modimo o o kwa Godimodimo" ka puo ya Seesemane. Modimo o tshwana le Modimo o o kwa Godimo wa Sexhosa Qamata le Modimo o o kwa Godimo wa Sezulu uMvelinqangi le Modimo o o kwa Godimo wa Seshona Mwari.[3]

[fetola | Fetola Motswedi]
[fetola | Fetola Motswedi]

Mo ditsong tsa Sesotho-Tswana, kgopolo ya Modimo e tseneletse thata mo ditumelong tsa sedumedi tsa setso. Gantsi Modimo o bolelwa gore o dirile ditiro tse dikgolo jaaka go bopa lobopo mme o tsewa e le one yo o nang le taolo e e kwa godimo thata ya semoya. Go na le maina a mangwe a a farologaneng a Modimo jaaka Mmopi, Tlatlamatjholo (kgotsa Tlatlamacholo kgotsa Hla-Hla Macholo), Ramasedi kgotsa Rammoloki kgotsa Raluvhimba. Modimo gantsi o tlhalosiwa e le modiri yo o senang bong, yo o senang popego, yo o leng gongwe le gongwe le yo o nang le maatla otlhe. Modimo ke modimo o o kwa godimo mo pantheon ya medimo e e farologaneng le bagologolwane ba ba dirilweng modimo, kgotsa Badimo, le batho ba dikinane ba batho ba Sotho-Tswana. Go na le dikinane, dikgang le dikinane tse di farologaneng mabapi le Modimo mo bathong ba Sotho-Tswana.[4][5][6]

Ditumelo, Mainane le Tse Dikgolo

[fetola | Fetola Motswedi]

Tlotlo ya Modimo gantsi e akaretsa dingwao le meletlo ya setso. Ditlwaelo tse dintsi tsa setso di akaretsa dithapelo, dipina le ditshupelo go batla kamogelo kana masego a mo go modimo. Le fa Modimo e le setshedi se se maatla go gaisa mo thulaganyong ya popo ya bodumedi jwa Sotho-Tswana, gantsi o bonwa jaaka modimo wa bomodimo yo o ka ikuelwang ka batshereganyi jaaka bagologolwane kgotsa Badimo, ba go dumelwang fa ba le gaufi le Modimo kwa lefatsheng la baswi.

Modimo mo Bokereseteng

[fetola | Fetola Motswedi]

Pele ga go goroga ga bakoloniale ba Yuropa, merafe e e farologaneng e e buang Se-Bantu kwa Borwa jwa Afrika e ne e na le ditumelo le ka fa ba dirang dilo ka teng mo go tsa semoya. Kgopolo ya sebopiwa se se kwa godimo, se gantsi se bidiwang "Modimo" kgotsa maina a a tshwanang mo dipuong tse di farologaneng tsa Bantu, e ne e le botlhokwa mo dithulaganyong tseno tsa ditumelo. Setshedi se se kwa godimo se ne se bonwa e le mmopi wa lobopo le motswedi wa botshelo.

Ka go tla ga bokoloniale jwa Yuropa mo lekgolong la bo 19 le la bo 20 la dingwaga, go ne ga nna le tlhotlheletso e kgolo mo dithulaganyong tsa ditumelo tsa batho ba naga eo. Barongwa ba ne ba nna le seabe mo go tliseng Bokeresete mo kgaolong eno, mme seno sa dira gore go aname ditlhotlheletso tsa bodumedi jwa Bophirima. Le fa go ntse jalo, merafe e le mentsi ya Afrika e ne ya kopanya ditumelo tsa yone tsa setso le Bokeresete, mme seno sa felela ka gore go nne le mefuta ya kobamelo e e kopaneng.

Lefoko "Modimo" le ne la tswelela mme la tlwaela go nna mmogo le Bokeresete mo mabakeng a le mantsi. Baagi bangwe ba ne ba kopanya mekgwa ya setso le dikarolo tsa Bokeresete, ba tlhama thulaganyo ya tumelo e e kopaneng e e neng e akaretsa dikarolo tsa mafatshe ka bobedi. Go kopanya dilo tseno go ne ga dira gore go bolokwe boitshupo jwa setso le jwa semoya fa gape go ne go akarediwa ditlhotlheletso tse disha tsa bodumedi.

Batho ba le bantsi kwa Borwa jwa Aforika ba tswelela go bona bokao le boitshupo jwa setso mo ditumelong tsa bone tsa setso, tse di akaretsang go tlotla setshedi se se kwa godimo.

  1. Stayt, Hugh A (1931). The Bavenda. Routledge (published 2018). pp. 230–236. ISBN 9780429942778.
  2. Casalis, Eugene (1861). The Basutos. Books on Demand. p. 248. ISBN 9783375040543.
  3. Bennett, Bruce (January 2022). "The contested history of Modimo"
  4. Modimo and the Origin of Death". Oxford Reference. Retrieved 2024-03-06
  5. Mothoagae, Itumeleng Daniel (December 2014). "The gendered God in the Setswana Bible and the captivity of Modimo: Moffat and the translating of the Bible into Setswana". Studia Historiae Ecclesiasticae. 40 (2): 149–168. ISSN 1017-0499.
  6. Crisp, William (1896). The Bechuana of South Africa. Society for Promoting Christian Knowledge. p. 43. ISBN 9780598934956.